Lord of the Dance, v tretje gre skoraj nerado

Prva dva obiska, 22.11.2003 in 16.05.2008, sta bila čarobna, včeraj zvečer pa sva že gledala z bolj kritičnimi očmi; spremenili so veliko, glavno vilinsko piskačico, glasbo pevskih nastopov, manjkalo je dramatičnega stopnjevanja zgodbe. Še zmeraj dobro sploh glede na mlačno publiko, a naslednjič bova verjetno premislila preden kupiva karte - čas bi bil, da Flatley razpošlje naokoli kakšno drugo zgodbo npr. Celtic Tiger, ali vsaj Feet of Flames.